Dnevi slovenskega turizma 2021: ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO SLOVENSKEGA TURIZMA

Govorniki in panelisti so izpostavili potrebne spremembe za bolj učinkovit, trajnosten, vključujoč in konkurenčen turizem, pri čemer so si bili enotni, da ima slovenski turizem dobre temelje, še posebej v usmerjenosti v trajnostni razvoj, za hitro in uspešno transformacijo.  Danes v večernih urah bo v Postojnski jami potekala slavnostna podelitev najvišjih priznanj v slovenskem turizmu.

Letošnji DST potekajo v hibridni obliki na temo »ZDAJ JE ČAS. ČAS ZA TRANSFORMACIJO«. Največja kriza v zgodovini turizma zahteva transformacijo upravljanja in trženja, transformacijo, ki bo trajnostna in digitalna. Z novo turistično strategijo in s pomočjo Nacionalnega načrta okrevanja in odpornosti je potrebno pospešeno graditi turistično prihodnost prijazno do gosta, lokalnega prebivalca in turistične industrije. Turizem se nahaja v izredno zahtevnem obdobju, ki pa prinaša tudi priložnosti za oblikovanje še boljšega, še inovativnejšega, še močnejšega, in v prave cilje usmerjenega turizma in njegovo dolgoročno odpornost. Današnji Plenarni dan DST je na osnovi evalvacije zadnjega strateškega obdobja slovenskega turizma podal pogled na vprašanja preživetja, okrevanja in prihodnosti turizma, trajnostne in digitalne transformacije, novih poslovnih modelov, vrednot in meril uspešnosti v turizmu.

Udeležence Plenarnega dneva je uvodoma pozdravil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnska Jama d.d., ki je turizem izpostavil kot najlepšo panogo storitvene dejavnosti, ki jo odlikuje gostoljubnost, inovativnost, digitalizacija, strateški razvoj in predvsem ljubezniv odnos z gosti.

V plenarnem delu so predstavniki ključnih partnerskih organizacij DST v nagovorih izpostavili izzive in priložnosti, pred katerimi je slovenski turizem.

Ukrepe za okrevanje in odpornost je predstavil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je izpostavil, da je pred slovenskim turizmom čas velikih prebojev: »Sedaj je čas za investicije v kakovostne projekte, ki so trajnostni in vplivajo na dvig dodane vrednosti.«  Spomnil je na osem paketov pomoči in interventni zakon za turizem in gostinstvo, s katerim je bil spodbujen nadaljnji zagon turizma v prvem in drugem valu epidemije ter ohranjena številna delovna mesta, turizem pa je bil deležen ene milijarde evrov državne pomoči. Poudaril je, da je v slovenskem turizmu potrebno ustvarjati nove preboje v kakovosti, trajnosti in dvigu dodane vrednosti. Temelje novega obdobja bo ministrstvo pričelo z oblikovanjem nove strategije turizma. Načrtovana so nova vlaganja v turizem v višini ca 200 milijonov evrov, pri čemer je pomembna kakovost projektov, njihova trajnost in vpliv na dvig dodane vrednosti, je izpostavil.

 

Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je izpostavila, da pandemija, ki je turizmu zadala najhujši udarec v zgodovini, še vedno vpliva na turizem. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je slovenski turizem zabeležil za odstotek manj kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa za 48% manj prihodov. Izpostavila je spremembe v povpraševanju in ponudbi v turizmu, predvsem spremembe v vedenju turistov, ki izbirajo varna, bližnja, bolj poglobljena, avtentična in okolju prijazna potovanja. Poudarila je, da je trajnostni in digitalni prehod pogoj za višjo dodano vrednost v turizmu. STO je spremenjeni situaciji prilagodila marketinške aktivnosti za uspešno nagovarjanje gostov za obisk Slovenije. Poudarila je pomen oblikovanja novih uravnoteženih kazalnikov uspešnosti, ki bodo v ospredje postavili razogljičenje panoge, zadovoljstvo lokalnih prebivalcev, oblikovanje inovativnih trajnostnih avtentičnih produktov višje dodane vrednosti in procese podprte z visokimi tehnologijami. »Naš cilj je še boljši, bolj trajnosten, vključujoč in bolj odporen slovenski turizem, ki bo promotor trajnostnega razvoja in bo prispeval k višji kakovosti življenja prebivalcev,« je zaključila.

 

Izzive in priložnosti turističnega gospodarstva je predstavil Andrej Prebil, predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije. »Zavedati se moramo, da nas v turizmu čaka zahtevno obdobje tudi v začetku leta 2022 in turizem je panoga, ki bo okrevala počasi, po napovedih šele 2023, kar lahko ogroža delovna mesta v turizmu«, je povedal. »Zagotovo bomo v okviru TGZS pripravili predlog ukrepov za preživetje panoge v prvih 6ih mesecih prihodnjega leta. Vsaka kriza je tudi čas za 'reset'. Smernice razvoja slovenskega turizma to je trajnosti, 5-zvezdičnih doživetij, digitalnega razvoja, kakovostnega kadra in gostoljubnosti, so prave in sledijo svetovnim trendom. Slovenija ima za takšno nadgradnjo odlično osnovo. Nenazadnje pa smo tudi varna dežela in smo odlično poskrbeli za varnost in zdravje gostov in zaposlenih,« je poudaril.

 

Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je poudaril, da morajo ključni deležniki negativne posledice preteklega obdobja čimprej omiliti s pozitivnimi rešitvami, predvsem na področju kadrov in finančnih vzpodbud. »Slovenki turizem je zagotovo na pravi poti. Naši cilji so znani, ovire pa rešljive. Povezano, partnersko in konstruktivno se moramo lotiti vprašanj,« je povedal. Izpostavil je pomen kakovostnih kvalificiranih kadrov, brez katerih ni kakovostne ponudbe v turizmu: »Poskrbeti moramo za pozitivni image poklice panoge, da bi jo približali mladim.« in dodal, da je vsaka kriza tudi čas priložnosti.

 

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, je izpostavil, da so razmere, v katerih se je znašel ves svetovni turizem, še posebej pa butični turizem, kot ga razvijamo in ponujamo v Sloveniji, kot nalašč za transformacijo, za prevetritev vseh elementov turistične ponudbe, za posodobitev in nenazadnje za priključitev na turistični virtualni 'oblak'.« Kot je dodal, je lahko turizem ena od paradnih dejavnosti zdravega razvoja in ravno pravšnje rasti naše države v bogato in napredno družbo.

 

Kriza je za turizem tudi priložnost 

Prof. dr. Mojmir Mrak je v predstavitvi z naslovom »Ključni geopolitični in gospodarski izzivi za naslednje desetletje« poudaril velike spremembe geopolitične podobe sveta: »Posledice Covid19 krize bodo še povečale izzive, kar bomo čutili ne le v naslednji dekadi, ampak mnogo dlje.«. Med drugim je izpostavil politiko in ekonomijo klimatskih sprememb, saj so tveganja klimatskih sprememb vse bolj v centru pozornosti političnih odločevalcev v svetu, hkrati pa je zaznati odlašanje sprememb zaradi posledic covida. »Klimatske spremembe že sedaj povzročajo veliko škodo. Resen prehod na zeleno in digitalno ekonomijo bo bistveno večji izziv, kot si ga danes predstavljamo,« je izpostavil. Covid-kriza je okrepila že nekatere trende in prinesla nove: »Geopolitična tveganja so se v zadnjem desetletju izrazito okrepila tako zaradi nekaterih povsem novih tveganj kakor tudi zaradi nadaljevanja nekaterih tveganj, s katerimi se soočamo že dalj časa. Geopolitična tveganja so že pred izbruhom COVID krize dosegla najvišji nivo v zadnjih desetletjih, pandemija pa je vsaj nekatera od teh tveganj še zaostrila. Posledično bodo poslovni subjekti intenzivneje kot do sedaj soočeni s temi tveganji v svojem poslovanju,« je zaključil.

 

Doug Lansky, švedski svetovalec na področju turistične dejavnosti, govornik na številnih mednarodnih konferencah, je izpostavil velik vpliv covid-krize na turizem, ki je po njegovih besedah v turizmu »vse postavila na glavo«. Navedel je rastoč pomen nemasovnih, odmaknjenih destinacij in zmanjšanje pomena nekoč obleganih turističnih atrakcij: »Covid  je povzročil številne dobrodošle spremembe. Socialna distanca pomeni tudi več prostora, edinstvena doživetja, več zgodnejših rezervacij in višje donose.« V turizmu ni možno nadzorovati tistih elementov, ki na turizem najbolj intenzivno vplivajo kot so pandemije, naravne nesreče, teroristična dejanja, spremembe menjalnih tečajev ali spremembe v gospodarstvih emitivnih trgov, turistične destinacije pa imajo vpliv na cene, nišnost, kakovost in varnost. Poudaril je pomen novih kazalnikov uspešnosti, ki upoštevajo pomen turizma za lokalno skupnost. Večje prihodke je možno ustvarjali brez dodatne rasti števila gostov, kakovost pa mora imeti prednost pred količino, je izpostavil.

 

Tomislav Čeh iz PKF Hotelexperts GmbH je predstavil različne modele upravljanja v hotelskem sektorju. »Vsaka kriza je priložnost za nov zagon in trendi, ki danes zaznamujejo razvoj naše industrije, niso nastali zaradi nje. Pretekle zamujene razvojne priložnosti se lahko včasih izkažejo kot dobro izhodišče za razvoj,« je povedal. Poudaril je pomen dviga kakovosti upravljanja, vstop mednarodnih blagovnih znamk na slovenski hotelski trg, ob tem pa tudi pomen lokalnih zgodb: »Kaj je pomembno pri razvoju hotelov? Pomembna je zgodba, zgodba in še enkrat zgodba.« Med ključnimi dejavniki uspeha v hotelski panogi je izpostavil pomen lokacije, pravilnega načrtovanja naložb in premisleka o donosnosti naložb, funkcionalnosti, USP, zgodb, poznavanja gostov, razmerja med zaposlenimi, vodstvom in lastniki, optimalno ujemanje med lokacijo, produktom in blagovno znamko ter pomen trženja, prodaje in distribucije. »Trendom moramo slediti, še boljše pa je, da jih ustvarjamo,« je zaključil.

 

Sarah Barrel, urednica National Geographic Traveller, je izpostavila, zakaj je Slovenija vse pogosteje v člankih, na seznamih priporočenih destinacij in drugih objavah tega medijskega velikana. Uredništvo National Geographic Traveller, enega najvplivnejših medijev na globalnem trgu, Slovenijo vidi kot turistično destinacijo, ki se predstavlja z inovativnim in proaktivnim pristopom komunikacije trajnostnega, gastronomskega in aktivnega oddiha, kar je zelo relevantna vsebina za njihove bralce in sledilce. Zato Slovenijo in slovenski turizem pogosto vključujejo tudi v svoje komunikacijske aktivnosti. Pri National Geograpohic Traveller menijo, da je Slovenija destinacija za edinstvena doživetja, ki jo odlikuje predvsem neokrnjena narava, aktivna doživetja in mestni turizem, še posebej v Ljubljani, ki je odlično izhodišče za odkrivanje celotne države. Posebej je navedla gastronomska doživetja za foodije.

 

Za okrevanje in dolgoročno odpornost turizma sta nujni trajnostna in digitalna transformacija 

Pravkar se je zaključila okrogla miza z naslovom »Kako doseči hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma«, ki so se je udeležili mag. Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo Republike Slovenije, Simon Zajc, državni sekretar na MGRT, klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo v NLB, d.d., Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia d.o.o. in Peter Vesenjak, direktor svetovalnega podjetja Hosting, d.o.o.

Pred okroglo mizo je Peter Vesenjak predstavil evalvacijo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Izpostavil je, da smo v slovenskem turizmu izredno uspešno pozicionirali Slovenijo na mednarodnih trgih kot zeleno, aktivno in varno destinacijo za 5* doživetja, sama ponudna pa temu ni vedno sledila. »Zato je eden od velikih izzivov slovenskega turizma kako približati dejansko stanje obljubi v turizmu,« je izpostavil in dodal: »Nasloviti moramo tudi izzive desezonalizacije in razpršitve turističnih tokov«. Predstavil je, da prilivi iz naslova potovanj niso sledili rasti števila prihodov in prenočitev. Skrajšala se je tudi povprečna doba bivanja. Rast kapacitet je bila predvsem na področju predvsem »enostavnih« kapacitet, zaradi tega je bila rast dodane vrednosti nižja od rasti fizičnih kazalnikov. Tudi hotelom je padala stopnja zasedenosti in doba bivanja gostov v hotelih. Velik razkorak je analiza pokazala tudi na področju kadrov, predvsem pri zagotavljanju kadrovskega potenciala v slovenskem turizmu. »Problemi slovenskega turizma se niso začeli s covidom, ampak prej. Naši izzivi so zato povezani s strukturnimi vprašanji, ki jih moramo nasloviti v prihodnjem strateškem obdobju,« je zaključil.

Državni sekretar mag. Peter Geršak o digitalni preobrazbi: »Ves svet gre po stopinjah pospešene digitalizacije oz. digitalne preobrazbe. V Sloveniji smo si za cilj zastavili postati še bolj digitalizirani kot ostali. Vse nove tehnologije lahko pripomorejo k novi dodani vrednosti. Potrebno pa je imeti strategijo digitalizacije in jo tudi izvajati«. Izpostavil je dejstvo, da imamo ene najboljših strokovnjakov na področju informacijske tehnologije, digitalna osveščenost populacije pa je pod povprečjem Evrope. Vprašanje je, kako zmanjšati ta razkorak. Kot primer rešitve je predstavil možnost uvedbe digitalnih bonov. »Če bomo temu namenili dovolj pozornosti in tudi sredstva, nas to lahko popelje v želeno digitalno preobrazbo. Slovenija ima prednost, da je majhna, zato se lahko hitro »premikamo«. Graditi pa je treba celotni digitalni ekosistem, ne samo v turizmu,« je poudaril.

Simon Zajc je izpostavil, da bo nova nacionalna turistična strategija naslovila ključne izzive slovenskega turizma, med največjimi: dvig dodane vrednosti, kadri in trajnostno prestrukturiranje. »Nadaljujemo pot trajnosti, ki smo jo začeli pred 10imi leti. Še več pozornosti bomo posvetili zagotavljanju varnosti in zdravja,« je povedal. Podnebne spremembe bodo na turizem vplivale bolj kot Covid-19. Glede vlaganj v infrastrukturo je izpostavil načrtovana sredstva iz naslova evropskih sredstev in izziv izboljšanja povezljivosti, predvsem letalske, pa tudi železniške.

Andrej Lasič je turizem izpostavil kot eno ključnih dveh panog slovenskega gospodarstva. »Nova Ljubljanska banka je pripravljena podpreti dobre projekte, ki bodo prispevali tako k izboljšanju turistične ponudbe kot k trajnostni rasti turizma, še posebej pa tiste, ki bodo vključevali okoljsko in družbeno odgovorno noto. Izpolnjevanje kriterijev okoljske trajnosti bo z vsakim dnem bolj pomembno tudi pri pridobivanju finančnih virov,« je povedal. 

Peter Vesenjak je poudaril, da je dodana vrednost ključni izziv slovenskega turizma. »Pot do višje dodane vrednosti vodi le preko strmih vzponov kakovosti storitev, vrhov inovativnosti in znanja, premišljenih kapitalskih vlaganj v trajnostne in butične oblike turizma višje kakovosti, odprtosti za podjetništvo in mednarodne naložbe, višjega ugleda zaposlenih v turistični dejavnosti, trajnostno in vrhunsko urejenih destinacij in zadovoljnih domačinov in uporabe sodobnih digitalnih tehnologij«, je izpostavil. V slovenskem turizmu bi v preteklem obdobju potrebovali več kapitala za vlaganja, več bi morali vlagati tudi v kader v turizmu, prav tako modeli upravljanja v preteklosti niso bili optimalni, je povedal.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je uvodoma poudarila, da za podnebne spremembe za razliko od covida ni cepiva. Izpostavila je več vidikov zagotavljanja trajnosti v turizmu: »V Sloveniji potrebujemo podnebnim spremembam prilagojen turizem, ki bo hkrati prispeval tudi k razogljičenju družbe in gospodarstva. To pa pomeni spremenjeno turistično ponudbo na večini destinacij in pa tudi vlaganje v ozaveščanje in izobraževanje tako delavcev v turizmu kot potencialnih gostov,« je povedala.  O trajnostni rasti je povedala: »Za zeleni trajnostni turizem, ki mora upoštevati omejenost naravnih virov in biti energetsko in snovno učinkovit, je paradigma  nenehne materialne rasti vprašljiva. Namesto  osredotočenja na število nočitev, gostov in naraščanja ponudbe, je morda čas da rastemo v  kakovosti, izvirnosti in ugledu  našega turizma.« 

Jure Repanšek je povedal, da je koronakriza okrepila trajnostno ravnanje investitorjev v turizmu. »Krizo vidimo kot priložnost za postavitev novih meril uspešnih praks - pri čemer upam oziroma verjamem, da ne bo šlo brez ozira na trajnostni razvoj. Temu sledimo tudi v našem podjetju,« je povedal. Poudaril je tudi pomen zagotavljanja kadrov v turizmu na dolgi rok.

Današnja okrogla miza v okviru plenarnega dne DST je opozorila na nujnost transformacije za okrevanje in dolgoročno odpornost, za učinkovito in donosno upravljanje, za agilno tekmovanje na globalnem turističnem trgu, za uspešno naslavljanje želenih ciljnih skupin slovenskega turizma in nenazadnje za uspešno pridobivanje finančnih virov za prepotrebne investicije.

Strokovnjaki so si bili enotni, da ima slovenski turizem dobre temelje, na katerih pa je nujno potrebno pospešeno graditi. Trajnost je temeljni kamen slovenskega turizma in mora biti vtkana v vse pore panoge. Dnevi slovenskega turizma so podali veliko izhodišč, navdihov in priložnosti za transformacijo, da v sodelovanju, tako, kot so organizirani tudi sami Dnevi slovenskega turizma, dosežemo hitro in kakovostno transformacijo slovenskega turizma. Deležniki turizma iz javne, zasebne in civilne sfere so izpostavili, da je turizem ena redkih panog, ki jo krizne situacije, kot je covid-19 še bolj povežejo, združijo in spodbudijo k razmisleku, reprogramiranju in stalnemu prilagajanju usmerjenosti kompasa na prave cilje. Turistična panoga svoje cilje družno sprejema in jih glede na izzive in trende nenehno prilagaja. Pandemija je pospešila strukturne spremembe, trajnostno usmerjenost, digitalizacijo, zavedanje pomena zaupanja v potovanja, varnost, talente in neprecenljivost človeškega faktorja v turizmu.

Uravnoteženje ekonomskih, okoljskih in družbenih kazalnikov trajnosti je ključ do uspeha in obenem startna točka za privlačnost panoge z vidika zaposlitve. Turizem mora biti prijazen do gosta, lokalnega prebivalca in nenazadnje do turistične industrije.

Pandemija ni končala turizma; ravno obratno. Še pomembnejše je okrepljeno zavedanje pomena turizma za nacionalno gospodarstvo in posameznika. Sogovorniki na DST verjamejo, da je pred slovenskim turizmom svetla prihodnost, prav vsak pa bo moral v turizem dodati svoj doprinos.

Mag. Maja Pak, direktorica STO je ob zaključku letošnjih DST izpostavila: “Letošnji DST izpostavljajo posledice pandemije za turizem in ključne izzive ter tudi priložnosti slovenskega turizma na poti do okrevanja in transformacije. Slovenski turizem na pragu novega strateškega obdobja stoji na trdnih temeljih trajnostnega delovanja in partnerskega sodelovanja. Čas največjih izzivov v zgodovini turizma je čas za transformacijo infrastrukture, upravljanja in kompetenc. Prihodnost pripada pogumnim trajnostnim in digitaliziranim destinacijam. Partnerstvo države in gospodarstva s pomočjo sredstev za okrevanje in odpornost omogoča razvoj za preboj.«

 

Manj plastike za več trajnosti

V okviru DST je lansirana Iniciativa »Manj plastike, več trajnosti« za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma, ki so jo danes podpisali predstavniki ključnih organizatorjev DST ter ambasador projekta, mladi kuharski mojster Luka Košir. S podpisom zaveze partnerji, ki si že prizadevajo za izločanje plastike iz slovenskega turizma, združujejo moči.

K podpisu zaveze za manj plastike in več trajnosti so vabljeni tudi ostali deležniki slovenskega turizma. Za podrobnejše informacije pišite na rr@slovenia.info.

 

DST združujejo ključne dogodke in partnerske institucije slovenskega turizma

Danes, 13. oktobra in v četrtek, 14. oktobra bo v okviru letošnjih DST v hibridni obliki potekal tudi 68. Gostinsko turistični zbor  v organizaciji TGZS in prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna v organizaciji TZS. Danes, z začetkom ob 19. uri, bo v Postojnski jami potekala Svečana prireditev s podelitvijo najvišjih priznanj s področja turizma.

V okviru letošnje kampanje Moja Slovenija je STO izvedla fotonatečaj na tematiko aktivnih doživetij. V septembru je bilo v natečaj prijavljenih več kot 700 fotografij. Komisija je izbrala 10 vizualov, ki odražajo želene motive in osvežujejo predstavitev Slovenije kot aktivne destinacije. Fotografije bodo nadalje uporabljene v komunikacijskih aktivnostih vodilne vsebinske tematike naslednjih dveh let, razstava izbranih fotografij na letošnjih DST pa udeležence v mislih popelje k neskončnim razgledom in ob čiste kristalne vode.

Dnevi slovenskega turizma potekajo v so-organizaciji vseh večjih partnerskih institucij s področja turizma v Sloveniji: Ministrstva za gospodarski razvoji in tehnologijo, Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije, Turistično gostinske zbornice Slovenije, Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Zbornice gorskih centrov – GZS, Združenja turističnih agencij Slovenije, Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Zavoda Kongresno turistični urad, Društva turističnih novinarjev Slovenije, Slovenia Outdoor GIZ in drugih.

 

Foto: Nino Verdnik

Nazaj na novice